Predstavitev
Gorsko kolesarstvo je vožnja kolesa izven urejenih poti, po navadi po gozdnih
poteh. Za tak način vožnje je poleg gorskega kolesa potrebna vztrajnost, samostojnost
in tehnično obvladovanje kolesa.
Gorsko kolesarjenje se lahko izvaja povsod, po poteh za hišo ali na makadamskih
cestah. Med najbolj priljubljene oblike spada vožnja po singlcah oz. enoslednicah. To so
ozke poti, ki se vijejo čez polja in gozdove in predstavljajo najvišjo obliko gorskega kolesarjenja.
V Sloveniji imamo krovno organizacijo (Kolesarsko zvezo Slovenije), v katero so vključeni klubi in društva (preko 30), ki se ukvarjajo z gorskim kolesarstvom. Na leto organizirajo okoli 20 – 30 tekmovanj, ki so v koledarju zveze in se točkujejo za Pokal Slovenije. Gorsko kolesarska reprezentanca se vsako udeleži evropskih in svetovnih prvenstev, na katerih so naši kolesarji že posegli po najvišjih mestih.
1.1 Razvoj gorskega kolesarstva
Kolesarjenje izven urejenih poti ni novodobna pogruntavščina, vendar za moderno gorsko kolesarstvo velja, da se je kot športno rekreativna dejavnost pričelo v poznih 60-ih iz zgodnjih 70-ih letih 20.stoletja v ZDA. Med začetnike tega športa uvrščajo več različnih skupin, glavno vlogo ima po mnenju mnogih kalifornijska skupina iz okrožja Marin, ki so jo med drugim sestavljali Joe Breeze, Otis Guy, Gary Fisher in Keith Bontrager. Začeli so z dirkanjem po požarnih poteh in odkrivanjem brezpotij na starih predelanih 'biciklih' z boljšimi zavorami in širšimi gumami. Joe Breeze je kasneje leta 1977 sestavil prvo namensko gorsko kolo, medtem ko je Tom Ritchey izdelal prvi pravi gorsko kolesarski okvir, ki ga je prodajalo podjetje MountainBikes (kasneje se je preimenovalo v Gary Fisher Bicycle Company). Masovna produkcija gorskih koles se je pričela leta 1981 s serijo Specialized Stumpjumper in Univega Alpina Pro leta 1982. Prvo tekmovanje je leta 1980 potekalo v kraju Marin County v Kaliforniji. Zaradi svoje atraktivne narave in velike mere adrenalina, ki je prisoten tako na strani tekmovalcev, kot gledalcev, se je ta veja kolesarstva zelo hitro razširila po celem svetu. Prvo državno prvenstvo v gorsko kolesarskem dirkanju na katerem je zmagal Ned Overend, so organizirali leta 1985 v Ameriki. Gorsko kolesarstvo - disciplina kros je olimpijski šport od leta 2000, BMX pa od leta 2008.
Kako pa pri nas?
Prve članke o gorskem kolesarstvu je v letih 1983 in 1984 objavljal Avto Magazin. BG (Bajkerski glasnik) je prvo in edino internetno kolesarsko glasilo, ki od leta 1999 nastaja izpod rok Andreja Dekleve, ki je med drugim ustanovil prvi slovenski mtb klub in organiziral mariborski svetovni pokal v spustu (1999-2002).
K razvoju gorskega kolesarstva na Slovenskem je veliko pripomogel Marko Paternu, avtor vodnika Strme Kolesnice iz leta 1997, v katerem je temeljito obdelal 105 zahtevnih gorskokolesarskih tur, ki jih je s svojo ekipo prevozil v prvi polovici 90-ih let. (kmalu sledi dopolnitev)
1.2 Tekmovalne discipline
Olimpijski kros (cross country) - je edina olimpijska disciplina gorskega kolesarstva. Tekmovalci s skupinskim startom se pomirijo na razgibani progi, ki je polna strmih vzponov in bolj ali manj tehničnih spustov. Podlage so lahko različne od makadama, travnika, gozdnih poti, enoslednic (single track poti), občasno tudi kakšen asfaltni odsek. Tekme so navadno dolge okrog dve uri in potekajo v vsakem vremenu, zato je včasih kakšen vzpon in spust zaradi blata potrebno tudi pešačiti. Tekmovalci navadno premagajo nekje med 900 in 1700 višinskih metrov.
Spust (Downhill – DH) – gre za spust na čas po progi na katerih te ovirajo številna drevesa, podrast, korenine in zelo dolgi in visoki skoki. Največkrat se tekme izvajajo v smučarskih središčih, kjer uporabljajo smučarske žičnice za prevoz navzgor. Je izjemno tehnično zahtevna in adrenalinska disciplina, ki je zanimiva za gledalce.
4kros (4X) – je dirka na izpadanje. Sočasno štartajo štirje tekmovalci na isti progi, ki vsebuje mnogo skokov, naklonov in grbin. Iz vsake vožnje se v nadaljnje tekmovanje uvrstita le prva dva v posamezni vožnji. Velikokrat se zgodi, da se tekmovalci zaletijo drug v drugega, ali pa se celo dobesedno zapletejo med seboj, kar naredi tekmo še posebej zanimivo.
Maraton (marathon – MX) je najdaljša disciplina gorskega kolesarstva. Razdalja, ki jo morajo premagati je lahko od 80 pa tudi več kot 100 kilometrov po razgibanem terenu, kar traja praviloma več kot 4 ure. Proga je največkrat krožna in relativno zahtevna.
Trial je pri nas manj razvit. Postavljajo ga v družino gorskega kolesarstva. Gre za spretnostno vožnjo med ali čez ovire. Zmaga tisti, ki je bil najbolj hiter in s čim manj dotiki tal.
BMX je v Sloveniji priključen družini gorskega kolesarstva k Odboru za gorsko kolesarstvo pri Kolesarski zvezi Slovenije. Postal je olimpijska disciplina, vendar je pri nas slabše razvit. Z obnovo BMX proge v Ljubljani, kjer se organizirajo tudi tekmovanja, se priljubljenost discipline in številčnost naglo povečuje.